Ura v Parizu

Francija je leta 1891 kot zakonski čas uvedla pariški srednji čas, merjen na pariškem observatoriju. Leta 1911 je prešla na greenwiški čas, ki ga je zakon opredelil kot pariški srednji čas, zakasnjen za 9 minut in 21 sekund, da pariškega poldnevnika ni bilo treba imenovati na drugem mestu. Na srednjeevropski čas je država prešla šele junija 1940, ko je nemška okupacija zasedenemu območju vsilila berlinsko uro. Po osvoboditvi se Francija ni nikoli vrnila nazaj.

Poletni čas se je vrnil leta 1976, po naftni krizi, od devetdesetih let pa sledi skupnemu evropskemu koledarju. Leta 2026 so se ure premaknile 29. marca in 25. oktobra.

Pariz leži na 2,35° vzhodne dolžine, blizu greenwiškega poldnevnika, a uporablja uro, nastavljeno za 15° vzhodno, poleti pa ji doda še eno uro. Zato je sončno poldne julija okoli 13:50, ob junijskem solsticiju pa sonce zaide približno ob 22:00, potem ko vzide okoli 5:45, kar je dan, daljši od 16 ur. Konec decembra sonce vzide okoli 8:40 in zaide okoli 16:55, torej je dneva približno 8 ur in 15 minut.

Pisarne običajno odprejo ob 9:00 in zaprejo ob 18:00 s pravim odmorom za kosilo, borza Euronext Paris pa trguje od 9:00 do 17:30. New York zaostaja šest ur za večino leta, zato je sestanek ob 15:00 v Parizu ob 9:00 na Manhattnu, 17:30 v Parizu pa je tam 11:30. London vedno zaostaja eno uro, ker obe ure premakneta istočasno. Tabela CET v EST prikazuje urno prekrivanje, vključno s spomladanskimi in jesenskimi tedni, ko je razlika pet ur.